Velikost porcij brez tehtanja

Tehtanje hrane je natančno, a za vsakdan redko vzdržno. V praksi na količino pojedenega bolj vplivajo stvari, ki jih sploh ne opazimo: velikost krožnika, oblika posode in hitrost, s katero jemo.

Posoda odloča bolj, kot mislimo

Ista količina hrane je na velikem krožniku videti skromna, na manjšem pa zadostna. Ker se pri postrežbi ravnamo po videzu, se količina prilagodi posodi in ne obratno. Odločitev o tem, koliko bomo pojedli, se tako sprejme, še preden sedemo za mizo.

Podobno velja za embalažo. Iz velike vrečke pojemo praviloma več kot iz majhne, tudi kadar nismo posebej lačni. Prehod na krožnik ali skodelico prekine samodejno jemanje in vrne odločitev v naše roke.

Preprosta sprememba

Zamenjava velikega krožnika za srednjega je sprememba, ki ne zahteva odločanja med obrokom. Prav zato pri mnogih deluje bolje kot namera, da bomo pojedli manj.

Kozarci in skodelice

Isto velja za pijačo. Visok ozek kozarec je videti bolj poln kot širok, čeprav drži manj. Pri sokovih in sladkih pijačah je ta razlika opazna čez dan, ne pa pri posameznem obroku.

Ocenjevanje z roko

Za grobo orientacijo se pogosto uporablja lastna roka, ki je vedno pri sebi in je sorazmerna telesu. Dlan za vir beljakovin, pest za zelenjavo, prgišče za žita ali testenine, palec za maščobe in oreške.

Ta pristop ni natančen in tudi ne poskuša biti. Njegova prednost je, da ga je mogoče uporabiti v menzi, na potovanju in pri obisku, kjer tehtnice ni.

Orientacija, ne pravilo

Potrebe se razlikujejo glede na telesno dejavnost, starost in dan. Namen je imeti izhodišče, od katerega se odmikamo, ne pa merilo, ki ga je treba dosegati.

Kaj z mešanimi jedmi

Pri enolončnicah, pastah in jedeh iz pekača delitev po sestavinah odpade. Takrat je uporabnejše vprašanje, ali je v jedi prisotna zelenjava in vir beljakovin, kot pa koliko je česa.

Vrstni red in tempo

Kaj pojemo prvo, vpliva na to, koliko pojemo skupaj. Kadar obrok začnemo z zelenjavo ali juho, je preostanek praviloma manjši, ne da bi se za to posebej odločali.

Zakaj hitrost šteje

Signali sitosti potrebujejo nekaj deset minut. Kdor poje v desetih minutah, se odloči o količini, preden ti signali nastopijo. Odlaganje pribora med grižljaji je preprost način upočasnitve, ki ne zahteva pozornosti do konca obroka.

Dodatek namesto polnega krožnika

Manjša začetna porcija z možnostjo dodatka pogosto vodi v manjšo skupno količino kot polno naložen krožnik. Med obrokom se pojavi trenutek presoje, ki ga pri enkrat naloženem krožniku ni.

Obroki zunaj doma

V gostinskih obratih so porcije pogosto večje od domačih in jih ne določamo sami. Načelo praznega krožnika, ki se ga marsikdo drži iz vzgoje, tu deluje proti nam.

Kaj pomaga

Deljenje jedi, predjed ali juha pred glavno jedjo, ali preprosto to, da del jedi pustimo. Nič od tega ne zahteva pojasnjevanja in ne kvari obiska.

Pogosta vprašanja

Ali moram šteti kalorije?

Za večino ljudi ni nujno in je dolgoročno težko vzdržno. Ocenjevanje z roko in pozornost na velikost posode sta praviloma dovolj za vsakdanjo orientacijo.

Kaj pri obrokih zunaj doma?

Porcije so pogosto večje od domačih. Pomaga, če del jedi pustimo ali jo delimo, prav tako pa če predjed ali juha nastopi pred glavno jedjo.

Je slabo, če se najem do sitega?

Ne, sitost je normalen zaključek obroka. Težava nastane, kadar redno jemo prek občutka sitosti, kar se pogosto zgodi ob hitrem tempu in velikih porcijah.

Zapisano je splošna informacija in ne nadomešča nasveta zdravnika ali dietetika. Pri predpisanih dietah so količine stvar dogovora s strokovnjakom.